Koliko lahko iztisnemo iz TC?

[exmono]

Pozdrav!

Že nekaj časa se poglabljam v TC in rad bi odprl debato in predstavil svoje izsledke o temi.
Moj prvi mod je vTwo mini in ker sem neke vrste tehnološki perfekcionist sem razmišljal kako iz svoje naprave izstisniti čim več. Kmalu sem zasledil custom firmware, pa ne kot samo tema ali firmware upgrade, pravi odprotokodni firmware, ki ga na Githubu najdemo pod imenom myevic, nekaj mesecev sem občudoval je prišla še ena verzija custom firmwara (ki sicer ni odprtokodna), ki je še izboljšala mojo izkušnjo - ArcticFox (razvijata ga dva rusa). Oba firmwara imata ogromno funkcij v primerjavi z originalnim firmwarom (prvi je narejen bolj po stilu originalnega drugi bolj v stilu DNA čipov). Na kratko - večina joyetechovih naprav (in naprav "hčerinskih firm" - wismec) uporabljajo praktično isto elektroniko, ki je le malo prilagojena konfiguraciji. Elektroniki in programerji so tako analizirali naprave, ugotovili, kako so zgrajene (sem se tudi sam poglobil v to in v resnici niti ni tako zapleteno) in začeli pisati svoj firmware, ki je zaradi odprtosti hitro prehitel original.

Svoj mod uporabljam skupaj z Aromamizer supreme tankom, in SS316L žico (trenutno 0.27ohm) v TC. Za primerjavo sem praktično isto konfiguracijo preiskusil tudi na cuboidu in hitro ugotovil, da moj vtwo nalogo opravlja boljše in da TC na cuboidu sploh ni bil uporaben. Poglobil sem se v firmware ga začel tudi sam spreminjat in blabla in nekako sem zadevo spravil, v koliko toliko TCjevske okvire. Problem je, da cuboid očitno ne zmore natančno brati upornosti coila. Razlog za to pa sem odkril da je bolj ali manj problem elektronike same.

Torej če naredimo korak nazaj, kaj sploh je TC? Vsem materialom se upornost (ohmi) spreminjajo ko jih segrevamo, vsem kovinam se upornost povečuje. Če merimo upornost med tem, ko "fire-amo" lahko iz tega, kateri material imamo in koliko se je upornost spremenila v primerjavi z hladnim grelcem ugotovimo temperaturo grelca! V teoriji super zadeva, v praksi pa zna bit žal zelo zelo problematična. Problem je da večina naprav, ni sposobnih točnega določanja upornosti, zakaj ne?

Torej osnove elektrotehnike upornost R=U/I (napetost/tok) torej mora naša naprava meriti napetost in tok skozi grelec, upornost grelca se ne spremeni dosti, to je odvisno od materiala, za SS316L se upornost poveča za le okoli 17% pri temperaturi 200°C. Pa recimo da imamo 0.3ohmski coil, pri 200°C bo upornost narasla le za 0.51 ohma. In večina naprav ima maximalno napetost na izhodu recimo 9V in maximalni tok 25A, kar je popolnoma smiselno, problem nastane predvsem pri hladnih meritvah. Ko merimo upornost med samim vejpanjem pa recimo naj bo to okoli 30W pri 0.3ohm coilu, sta napetost okoli 3V in tok okoli 10A. Ko pa grelec "ni v uporabi" pa ga mod meri tako, da vsake toliko na grelec da recimo 0.4V in zmeri tok skozi coil, pa recimo pri 0.3ohma bi znašal 1,33A to naredi za zelo kratek čas. Kje je tukaj problem? Predstavljajmo si, da hočemo tehtati težo kovanca na tehnici, ki je namenjena tehtanju človeka, teža je preprosto premajhna, da bi jo tehtnica zaznala pravilno (malce pretiran primer) 1.33A v primerjavi z maximalnim območjem merjenja naprave (25A recimo) je zgolj 5% maximalne vrednosti in zaradi tega izgubimo ogromno decimalk, ker jih elektronika preprosto ne more zaznati. Prav tako je napetost v zgolj 4-5ih % celotnega merilnega območja, ko upoštevamo kolikšne so napake zaradi teh meritev ugotovimo zakaj mnogo naprav preprosto ni sposobnih dobrega temperature controla. Zaradi napak v meritvah -> imamo ogromne napake lahko v temperaturah -> TC postane neuporaben in zelo občutljiv na pravilno nastavitev.

Ampak kot nekdo, ki se ukvarja z elektroniko in je pogosto preveč perfekcionističen sem se vprašal: Kaj če, bi imel napravo, kjer bi bili problemi z merjenjem rešeni in bi dejansko omogočala natančnejši TC kot naprave do sedaj, koliko boljša bi lahko bila izkušnja nas uporabnikov? Sam sem z TCjem na mojem Vtwoju kar zadovoljen, ampak prepričan sem, da je zadevo možno izboljšati.

Tukaj vas sprašujem v debati, kaj mislite o temu, kako različne naprave se obnašajo v TC-ju, zakaj morda uporabljate TC in zakaj morda ne uporabljate TC? Ali pa morda, kaj bi moral TC imeti, da bi ga začeli uporabljat?

Prav tako če hočete iz vaših joyetech naprav izstisniti nekaj več, myevic in arcticfox sta odlična firmwara, ki res izboljšata izkušnjo (seveda na žalost nista kompatibilna z čisto vsemi ampak sta z kr veliko večino).

[Bronto]

Glej, sam nisem strokovnjak, ker sem šele začetnik...
Imam eVicAIO in sem dal gor ArcticFox. Noro... Vem, je samo firmware, zakaj pa potem naredi več pare in okusa? Avtomatično mi je prepoznal grelno glavo, nobene nastavitve nisem spreminjal, razlika pa, brez heca, ogromna... Zakaj? Res ne vem...
Kakorkoli, NAJLEPŠA HVALA za idejo in nov firmware!!!

P.S. Seveda bom preštudiral vse nastavitve in prebral (se naučil na pamet) navodila...

[exmono]

Imam eVicAIO in sem dal gor ArcticFox. Noro... Vem, je samo firmware, zakaj pa potem naredi več pare in okusa?

Iskreno to je mala uganka tudi za mene. Ugibam lahko, da so algoritmi v arctic foxu malo bolj natančni od tistih v official? Težko rečem se pa z igranjem z kakikmi curve/preheat nastavitvami reees daleč pride že na kantalu (hobo temp control ) temp control pa je tudi občutno lažji za uporabo, kar se tiče nastavitve pa ArcticFox povežeš na računalnik in si dol cukneš še to: https://github.com/TBXin/NFirmwareEditor/releases

In whaaaam, vse nastavitve urejaš na računalniku, med vejpanjem si lahko izrisuješ grafe in gledaš kaj se dogaja, ogromno funkcij ki jih ima na trgu izključno DNA serija čipov.

[k2b]

Sem sprobal tale ArcticFox .... in je kar zanimiv FW.
Tudi v VW načinu da nekako bolj "bogat" vape - nisem pa mogel preštudirat al enostavno over-volta ali ma kak drug trik .
Nastavitev pa itak polna kapa - res s tem približa VTC mini in ostale občutku ki ga imamo na DNA napravah.
Luštna zadevca....
A s fonti si se kaj igral? nekaj majhni so mi

[exmono]

Kar se tiče fontov jih lahko načeloma urejaš v NFE firmware editorju (https://github.com/TBXin/NFirmwareEditor/releases) sam iskreno dvomim, da gre kaj večje nastavit :/ kar se tiče boljšega vejpa v WV pa nebi reko da overvolta arctic foxov firmware, prej da stock undervolta, šel sem merit napetost na svojem Vtwoju in arctic foxu in je bila zadeva preprosto točna. Žal nisem meril official firmwara ampak ja arctic fox je precej perfect glede meritev (spet odvisno od naprave, ene so boljše glede merjenja druge slabše, vse so po mojem malo podhranjene ampak vseeno je razlika)

[exmono]

kar se tiče meritev pa imam enega cuboida, ki ni sposoben vredu merit in je neodvisno od firmwara zadeva adijo. Sem šel pisat svojo stvar, ki je zadevo malo skompenzirala, ampak žaaal ni šlo čisto v nulo kalibrirat zadeve. Je pa bla kar resna zadeva, mogo bi ponovit kaj takega na Vtwoju samo je preprosto preveeeč dolgotrajno.

Tu je en screen iz meritev, ki sem jih delal na cuboidu:

[KingKožuh]

Občudujem tvojo zagnanost, super ugotovitve. Tudi sam sem elektrotehnik in sem bil na začetku te poti podobno zagnan.. No. Takrat še ni bilo TCjev in podobnih zadev. Življenje na eGo palčah je bilo enostavnejše.
Zanimivo branje, spremljam. Keep up the good work.

[exmono]

Okej to bo zdaj malo daljši in kompleksnejši post (oziroma serija postov) iz izsledkov, ki sem jih ugotovil! Vem da je dolga solata, ampak če grete skozi vam garantiram, da boste o TCju vedeli več kot vaš sosed. Post bom razdelil na 4 dele:

1. Kako TC sploh deluje
2. Slabosti TCja trenutnih naprav
3. Možnosti izboljšave
4. Par vprašanj in želja po mnenju ostalih forumašev

1. Kako TC sploh deluje?

TC oziroma "Temperature Control" je pogruntavščina podjetja Evolv. Poanta vsega je, da mod zaznava, kako se coil obnaša in iz tega PREDVIDEVA, kakšna je temperatura grelca. Električna upornost je takoimenovana "snovno-geometrijska" lastnost, odvisna je od snovi in oblike elemente (geometrija-oblika). Gre za lastnost, kako se nek element upira električnemu toku -> toku elektronov. Ko se spustimo na atomsko majhen nivo kristalov kovine, vidimo da kovine prevajajo zaradi prosto gibljivih elektronov. Ko neko snov segrejemo se delci v atomu bolj "živahno" gibajo in zaradi tega pride do več trkov med elektroni, kar pomeni večjo električno upornost (več ohmov).

Za koliko se pri kateri temperaturi spremeni električna upornost je odvisno od materiala, oziroma od njegovega temperaturnega koeficienta TCR - Temperature coefficient of resistance. Sicer se v praksi potem izkaže, da se nekaterim materialom ne spreminja upornost linearno, oziroma je na nekem območju sprememba večja, kot na drugem. Da bi zagotovili natančnejše odčitavanje temperature so potem to poimenovali TFR in zadevo vpletli tako, da imamo več kot en koeficient in posledično natančnejši izračun.

Za koliko pa se upornost spremeni različnim materialom, pri recimo 200°C v primerjavi z 20°C?
-upornost kantala (A1) pri 200°C je 1,0004x večja, kot pri 20°C (0,04% večja)
-upornost Nichrome (N80) pri 200°C je 1,01957x večja, kot pri 20°C (1,957% večja)
-upornost SS316L pri 200°C je 1,1678x večja, kot pri 20°C (16,78% večja)
-upornost Niklja (NI200) pri 200°C je 1.92271x večja kot pri 20°C (92,27% večja)
-upornost Titana pri 200°C je 1,66318x večja kot pri 20°C (66,318% večja)

In pridemo do prvega "AHA!" efekta, kantala in nikroma ne moremo uporabljati v TCju, ker se upornost preprosto ne spreminja dovolj, da bi spremembo zaznali (raaazen če jo lahko. Več o tem kasneje). Zato je tudi dosti lažje temperaturno kontrolirat nikelj in titan, ker je sprememba upornosti pri njiju ogromna (za nikelj skoraj 2x! ). Mod torej primerja upornost z shranjeno upornostjo hladnega grelca in oddaja večjo moč, dokler ne doseže želene upornosti, ki pomeni želeno temperaturo. Nato jo vzdržuje, dokler ne spustimo gumba. Zaradi tega ne more priti do pregrevanja tekočine, vate ali grelca samega, zato je vse skupaj dosti bolj varno, in vzdržjivo (ker se bombaž praktično ne more žgati pri dobremu TCju ga zelo dolgo ne rabimo menjat v primerjavi z WV načinom)


2. Slabosti TCja trenutnih naprav

Vredu, ugotovili smo kaj TC sploh je. Gremo dalje, kje so težave z trenutnimi napravami? Kot elektronik sem analiziral joyetechovo čipovje v Vtwo miniju. Čipovje praktično vseh joyetechovih naprav (in nekako povezanih firm, wismec in eleaf) je narejeno po istem kopitu! Elektronika je v bistvu tako zelo podobna, da vse te naprave uporabljajo praktično ISTI mikrokrmilnik (računalnik, ki dela vse izračune) zaradi tega lahko vidimo, da je ArcticFox firmware kompatibilen z vsemi imenovanimi napravami. Gre za Nuvoton M453 serijo. In ta glavni mikrokrmilnik opravlja vse izračune, kontrolira napetost in tok na atomizerju, polni baterije, skrbi za uporabniški vmesnik, zaščite, ... Ta mikrokrmilnik, ima tudi vgrajen analogno digitalni pretvornik -> in v tem pretvorniku vidim največjo omejitev.

Za kaj gre čisto preprosto? Računalniki znajo delati samo z digitalnimi vrednostmi, oziroma točnimi številskimi vrednostmi. Tok in napetost skozi coil, pa sta analogni vrednosti oziroma imata lahko neskončno nekih decimalk. Če hočemo neko napetost zapisat jo lahko recimo zapišemo brez decimalk (5V), z eno decimalko (5,3V), z mogoče dvema (5,26V) in običajno ostale nekako zaokrožimo. Isto štejejo računalniki, le da namesto da bi imeli znake od 0-9 imajo samo 1 in 0. Temu rečemo binarni ali dvojiški sistem. (če bi šteli v binarnem od nič naprej bi šteli isto kot v decimalnem, le da imamo samo dva znaka in takoj za enko že imamo prenos naprej -> 0, 1, 10, 11, 100, 101, 110, 111, ...)

Torej analogno digitalni pretvornik vzame neko analogno vrednost in jo zapiše z 1kami in 0lami, ampak seveda ima omejeno število mest, na koliko lahko zadevo zapiše in pri vseh teh napravah je to zaradi uporabe notranjega preprostega pretvornika 12bitov (1bit-eno mesto v binarnem zapisu) to pomeni, da če bi šteli od 0 naprej bi bila največja številka, ki jo lahko zapišemo 12 enic (111111111111) to se pretvori v človeku razumljivo število 4095. To pomeni, da imamo 4096 različnih možnih zapisov za vrednosti celotnega merilnega območja količine ki jo merimo. Za večina naprav sta celotno merilno območje -> za napetost 11V in za tok 25A, to pomeni da je naša resolucija z katero lahko merimo kaj se dogaja v grelcu okoli 2,6mV in okoli 6,1mA.... Če živimo v popolnem svetu.... Ker pa v popolnem svetu ne živimo je napaka, ki jo delajo naši merilniki še dosti večja. In prej smo videli, da se nam pri nekaterih materialih upornost grelca spreminja zgolj za nekaj odstotkov, to pomeni, da že majhna napaka tukaj lahko pomeni ogromno napako v temperaturi.

Pa sem se potrudil in v excelu naredil ogromne tabele z ogromno izračuni (skoraj 12 milijonov izračunanih vrednosti), glede na koliko se zmoti pretvornik v upornosti (največ) pri neki moči za coil določene upornosti. In prišel do naslednjih rezultatov, ki sem jih dokaj dobro v naprej predvidel. izračuni in grafi so pokazali, da je najmanjša procentna napaka v upornosti pri upornosti coila 0.44 ohma, kar je enako kvocientu obeh merilnih območij (napetosti toka). Prav tako se pa procentna napaka manjša pri vedno večji moči (oboje popolnoma smiselno) pri recimo 20W (kar je za vzdrževanje temperature pri TC če ne vlečemo preveč kr normalna moč, pri manjših močeh je samo še slabše) je napaka lahko 1,4%, v najboljšem primeru 1%. Ampak prej smo ugotovili, da se upornost spremeni za zgolj nekaj odstotkov, 1%-1,4% nam lahko pomeni tudi 20°C napake, brez da bi upoštevali še vse napake zaradi konektorjev in bla bla bla bla.

Torej na kratko, naše naprave so podhranjene glede natančnosti meritev. Najbolj so pri temu prizadete močnejše naprave, ker imajo prilagojeno merilno območje. Torej običajno več kot imamo W, manjša je natančnost (ampak ne vedno!)



3. Izboljšave!

Torej če hočemo zadevo izboljšati, moramo uporabiti boljši merilnik! Elektronika v današnjih časih je poceni tako da en čip več načeloma ne prinese velikega stroška (okoli 3$ ko pride do serije 1000 kosov), problematična je malo implementacija, malo bolj se je treba potrudit, ampak ni nemogoče! Pravzaprav me je nekdo že prehitel na ideji. Američani imajo mod Hohm ohmwrecker/slice, ki ima očitno občutno boljši merilnik! njihov mod, je namreč sposoben TCja z kantalom! Vendar še sami opozarjajo, da je kantal preprosto tako občutljiv, da že malo drugačna moč kak prišravfamo tank lahko pokvari temperaturno kontrolo. Ampak že dejstvo, da lahko z kantalom vsaj približno se zaščitimo pred pregrevanjem je po moje velik plus! Vsekakor pa je potem dosti boljše, kar se tiče temperaturne kontrole ostalih materialov.


4. Zaključek
No pa še par vprašanj!

-Recimo, da bi prišla ven nova elektronika, ki bi imela natančnejši merilnik, cena bi bila skoraj pol nižja od trenutnih DNA čipov, software pa bi bil odprtokoden, torej bi vsak uporabnik z znanjem programiranja in entuziazmom dodal funkcije, kar bi povzročilo hiter napredek naprave, bi bili zainteresirani za tako napravo? (recimo da imam nekaj pojma kak bi se kaj takega skup zašvasalo )

-Kaj mislite da bo naslednji korak? naslednji hit v svetu vejpanja? novi material? napredek v elektroniki?

-Je kdo slučajno že probal Hohmov TC na kantalu?

-Če zdaj odmislimo TC, kakšno funkcijo bi imeli na sanjskem modu, pa je recimo še nikjer niste videli/ima zelo malo naprav. (Recimo zadnjič sem imel idejo, da kaj če bi gumb bil narejen v več stopnjah, stisneš malo da manj moči, stisneš bolj da več moči)

[havana_club]

Wow exmono... impresivno! Fantastičen povzetek in podrobna razčlenitev TC funkicje pri novodobnih modih.

Long story short.... če boš ustvarjal novo elektroniko.... Kupim! Pa še na kavo peljem za še kakšen povzetek te ekspertize!

Bravo

David

[k2b]

Exmono - res impresiven ekspoze na temo TC - B.R.A.V.O.!!!

Sam vidim TC samo kot eno od komponet celotnega kroga ki ga sestavljajo uparjevalnik-setup/vata ali tovarniška glava in mod.
Tak krog z tremi elementi je sicer bolj trikotnik - ampak vseeno : vsaka komponenta ima približno enako težo in šele ob skupnem sinergijskem zlitju dobimo ven nek optimalen vape. Zastonj še tako parametri in možnosti moda - če ni setup dober in če je uparjevalnik zasnovan na način ki nam ne ustreza (D2L vs. M2L, velikost komore, njena izpeljava v dimnik in AF doziranje zraka na tuljavo...)

Začel se je uporabljati v glavnem na tovarniških glavah in na dripperjih (logično) ter potem prešel tudi na priljubljene tanke.Namenjen predvsem začetnikom je v RBA - rebuildable svetu hitro doživel hkladen tuš ker je bilo tuljavo teba natančno navit, ji zaklenit upornost na hladni tuljavi in pravilno postavit vato.Tega sega pa začetnik (še) ne zna - in potem so tu še različne žice - dosti kitajskih je precej slabših/nenatančnih kot tistih iz UK/Nemčije.
In potem so tu toplo-hladni valovi pare ki jih dobimo in začetni šusi ki nas odvrnejo od TC vejpa.

Tako se je naenkrat - pod vplivom YT rivjuverjev vse zopet obrnilo na Kanthal - ki je zaneslivejši in bolj toleranten kot žice za TC.
In potem smo tam - oz. tu kjer smo - večina ima mode ki TC podpirajo - večina pa jih uporablja v VW režimu.

Sam uporabljam SS316L v TC načinu pri tankih ki so primerni za to ( tisti ki imajo dobro/zanesljivo prevodnost od priključnih terminalov do 510 pina).
Teh je približno 1/3 od moje flote - na ostalih je kanthal.

Pri DNA75 in tudi pri tem ArcticFox je TC vape dober - pri DNA75 tudi zelo dober.ArcticFox naredi tudi nekaj z VW načinom da je vape boljši.
Sam pri modih najbolj občutim če ima dober step-down - da ni tistega PWM (PulseWithModulation žaganja) - oz. da ima dober buck-boost converter.
http://blog.thevaporist.org/2015/12/29/ ... ifications
Boljši so dražji....

Joyetech (in Wismec/Eleaf) je tu dosegel kar precejšen napredek glede na DNA in Yihi čipe - ki dosegajo vsaj 2 ali 3 kratnik ostalih.
ArctiFox firm je tu zelo dobrodošla zadeva - čeprav zna biti tudi malo muhast - meni občasno preskakuje iz VW načina v TC (kanthal), si pa dejansko zapomni atomizer ki je bil navit prej in nam takoj ponudi nastavitve zanj kot so bile ob zadnji uporabi.

Sam pričakujem razvoj predvsem v smeri miniaturizacije moda in baterij, mogoče tudi kakšen nov medij za e-tekočine bi se že lahko našel od PG in VG - gotovo obstaja kaj še bolj primernega za vape - samo nihče ne razvija v tej smeri.Nove tehnologije zna prinesti tudi vstop tobačne industrije v vape sceno - glede na denarje iz dobičkov bi si lahko privoščili konkretne vložke v razvoj


Exmono -> še 1X respect za tvoje analitično delo - kar naprej